Švicarska sodna praksa o skladih – desetletje razvoja
Pristop Švice k Haaški konvenciji o skladih leta 2007 je pomenil pomemben korak pri priznavanju in vključevanju tujih skladov v njen pravni okvir. Od takrat so švicarska sodišča postopoma zgradila korpus sodne prakse, ki zagotavlja jasnost in predvidljivost za odvetnike in mednarodne družine.
V zadnjem desetletju se je pojavila stalna tema: sodišča so pokazala pragmatičen pristop, pri čemer so uporabljala ustaljena načela švicarskega prava, hkrati pa upoštevala posebnosti skladov. Rezultat je razvijajoč se sklop sodb, ki krepi vlogo Švice kot zaupanja vredne jurisdikcije za upravljanje in nadzor teh struktur.
Skladi in nasledstvo – Izključitev iz zapuščine
Leta 2024 je švicarsko zvezno vrhovno sodišče pomembno prispevalo k omejeni švicarski sodni praksi o obravnavi skladov v švicarskih zapuščinah.
In TF 5A_89/2024 (16. decembra 2024) je Zvezno vrhovno sodišče obravnavalo vprašanje, ali sredstva, ki se hranijo v nepreklicnem diskrecijskem skladu, tvorijo del premoženja ustanovitelja, pojasnilo naravo imenovanja upravičencev in preučilo vlogo grenčica (izenačitev) pri delitvi zapuščine.
Primer je vključeval pokojnega ustanovitelja, ki je v času svojega življenja ustanovil nepreklicni diskrecijski sklad. Po njegovi smrti so zakoniti dediči izpodbijali, ali je premoženje sklada, ki je prišlo na dan šele po razdelitvi dediščine, del pokojnikove zapuščine.
Zvezno vrhovno sodišče je razsodilo, da so bila sredstva v skladu obdavčena že v času ustanoviteljevega življenja in zato niso del zapuščine. Nadalje je razsodilo, da podelitev statusa upravičenca predstavlja darilo med živimi, saj je začelo veljati v času ustanoviteljevega življenja.
Nadaljnja sporna točka se je nanašala na statut, ki je določal, da bosta po ustanoviteljevi smrti dva njegova otroka imela korist od kapitala in dohodka sklada. Vprašanje je bilo, ali so bili ti upravičenci dolžni te prejemke izenačiti pri delitvi zapuščine. Zvezno vrhovno sodišče je sklenilo, da v primeru diskrecijskega sklada zgolj imenovanje upravičenca ob ustanoviteljevi smrti ne predstavlja dosmrtnega darila, ki bi zahtevalo izenačitev pri razdelitvi zapuščine.
Ta pojasnila zagotavljajo ključno zagotovilo za mednarodno načrtovanje zapuščine. Krepijo stabilnost čezmejnih skladovnih struktur in družinam dajejo zaupanje, da premoženje, preneseno v pravilno ustanovljen diskrecijski sklad, ostane zunaj zapuščine ustanovitelja in kasneje ne bo prerazvrščeno kot dosmrtna darila.
Zastopanje v kazenskih postopkih – Skrbniška pooblastila
In 1B_319/2022 (17. november 2022) je Zvezno vrhovno sodišče pojasnilo, da ima le skrbnik pravico vložiti kazensko ovadbo v primeru nezakonite prisvojitve sredstev sklada; upravičenci, niti ravnatelji, ne morejo neposredno ukrepati pred švicarskimi sodišči.
Ta odločitev poudarja osrednjo vlogo skrbnika kot pravnega zastopnika sklada in preprečuje nasprotujoče si zahtevke upravičencev, s čimer poudarja pomen imenovanja skrbnika z potrebnim strokovnim znanjem, presojo in neodvisnostjo.
Ločitveni postopek – Odredbe o zamrznitvi
Švicarska sodišča so prav tako pokazala pragmatičen pristop k skrbniškim skladom v zakonskih sporih. V znanem primeru Rybolovlev je gospod Rybolovlev leta 2005 brez vednosti svoje žene, kmalu zatem, ko je zavrnila poporočno pogodbo, ustanovil dva nepreklicna ciprska diskrecijska skrbniška sklada.
Glavni upravičenci sklada so bili on sam in njegovi dve hčerki, razen žene, za katero je navedel, da bo imela korist od njega v skladu z njegovo oporoko.
Po ločitvi si je gospa Rybolovleva prizadevala, da bi se premoženje njenega moža v skladu vključilo v skupno premoženje zakoncev. Švicarska sodišča so ob uporabi Haaške konvencije o priznavanju skladov priznala veljavnost skladov in odobrila začasne ukrepe, kot so odredbe o zamrznitvi, da bi zaščitila svoje morebitne terjatve. Po treh letih in pol sporov glede začasnih ukrepov sta zakonca končno obravnavala vsebino svoje zadeve in se osredotočila na likvidacijo njunega zakonskega premoženja. Ženevska sodišča so premoženje sklada ocenila na dan poravnave in ne ob času ločitve, s čimer so poudarila, da je treba nepreklicne prenose brez soglasja zakonca oceniti v trenutku odtujitve. Zvezno vrhovno sodišče je potrdilo, da švicarska zakonodaja spoštuje pogoje tujih diskrecijskih skladov, hkrati pa zagotavlja pravičnost v zakonskih sporih.
Sprejetje odredb o zamrznitvi premoženja v tujih skladih kaže, da bodo sodišča ob spoštovanju integritete skladnih struktur posredovala, da bi zagotovila pravične rešitve v zapletenih čezmejnih sporih. To zakoncem, ki si prizadevajo za pravične rešitve, zagotavlja, da so lahko skrbniki v Švici predmet začasnih ukrepov.
(Zvezno vrhovno sodišče Švice, 5A_259/2010 z dne 26. aprila 2012).
Obdavčitev in preglednost – Okvir CRS
In 2C_946/2021 (6. junij 2023) je Zvezno upravno sodišče potrdilo, da so lahko informacije v zvezi s skrbniškim skladom predmet razkritja v skladu s skupnim standardom poročanja (CRS), tudi če se skrbniki ali zaščitniki nahajajo v tujini.
Primer se je nanašal na sklad z dvema argentinskima ustanoviteljema, katerih podatki so bili posredovani Zvezni davčni upravi (FTA) v okviru avtomatske izmenjave davčnih podatkov s Švico. Ustanovitelja sta trdila, da bi ju posredovanje podatkov Argentini osebno ogrozilo, zato sta od FTA zahtevala, naj izda odločbo, zoper katero se je mogoče pritožiti, s katero bi nasprotovala posredovanju.
Zvezno vrhovno sodišče je potrdilo odločitev sporazuma o prosti trgovini in potrdilo, da lahko le kršitev javnega reda upraviči zadržanje informacij in da v tem primeru takšne kršitve ni bilo.
Ta usklajenost z mednarodnimi standardi odraža trdno zavezanost Švice globalni skladnosti. Skrbniki, zaščitniki in svetovalci lahko pričakujejo, da se lahko podatki o skrbništvu samodejno delijo z drugimi jurisdikcijami.
Pristojnost in veljavno pravo – tuji sklad
In LF160056-03 (25. november 2016) je višje sodišče v Zürichu potrdilo, da lahko švicarska sodišča izvajajo pristojnost v sporih glede skladov, tudi če za sklad velja tuje pravo, pod pogojem, da ima skrbnik stalno prebivališče v Švici. V tem primeru je sodišče v Zürichu sprejelo pristojnost, vendar je kot veljavno pravo sklada uporabilo pravo Guernseyja.
Ta razlika je pomembna: pristojno sodišče je lahko v Švici, vendar se uporablja materialno pravo jurisdikcije, izbrane za sklad. Sodba zagotavlja, da imajo upravičenci in druge zainteresirane stranke dostop do švicarskega sodišča za reševanje sporov, hkrati pa poudarja odgovornosti skrbnikov, ki delujejo iz Švice.
zaključek
Skupaj te odločitve pomenijo stalno utrjevanje švicarskega pristopa k skladom. Čeprav ostajajo skladi tujega prava, so bili dosledno podprti in vključeni v švicarski pravni red na področjih dedovanja, kazenskih in zakonskih sporov, obdavčitve in pristojnosti.
Smer je jasna: Švica še naprej utrjuje svoj položaj stabilne, mednarodno usmerjene jurisdikcije, ki je sposobna zagotoviti varno okolje za upravljanje skladov v čezmejnem kontekstu.
Ne smemo pozabiti, da za sklade še vedno velja tuje pravo, saj Švica nima lastne materialne zakonodaje o skladih. Zato sta skrbno strukturiranje in upravljanje bistvenega pomena, zato je zelo priporočljivo poiskati nasvet strokovnjakov s potrebnim strokovnim znanjem.
Če želite izvedeti več o švicarskih skladih ali če imate kakršna koli vprašanja o tem, kako vam lahko pomagamo, se obrnite na nas. Christine Breitler na spletni strani: christine.breitler@dixcart.com or advice.switzer@dixcart.com.
