Kako se lahko posamezniki preselijo v Švico in kakšne bodo njihove davčne osnove?
OZADJE
Mnogi tujci se preselijo v Švico zaradi visoke kakovosti življenja, švicarskega načina življenja na prostem, odličnih delovnih pogojev in poslovnih priložnosti.
Zaradi osrednje lokacije v Evropi z visokim življenjskim standardom in povezav z več kot 200 mednarodnimi lokacijami z rednimi mednarodnimi leti je Švica privlačna lokacija.
Številne največje večnacionalne in mednarodne organizacije na svetu imajo sedež v Švici.
Švica ni del EU, ampak ena od 26 držav, ki sestavljajo schengensko območje. Švica skupaj z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško tvori Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA).
Švica je razdeljena na 26 kantonov, od katerih ima vsak trenutno svojo davčno osnovo. Od januarja 2020 bo stopnja davka od dohodkov pravnih oseb (kombinirana zvezna in kantonalna) za vsa podjetja v Ženevi 13.99%
STANOVANJE
Tujci lahko ostanejo v Švici kot turisti, brez registracije, za do treh mesecev.
Po treh mesecih mora vsak, ki namerava ostati v Švici, pridobiti delovno in/ali dovoljenje za prebivanje ter se uradno prijaviti pri švicarskih organih.
Pri prošnji za švicarska delovna in/ali dovoljenja za prebivanje veljajo drugačni predpisi za državljane EU in Efte v primerjavi z drugimi državljani.
| Državljani EU/EFTA |
EU/EFTA - Deluje
Državljani EU/Efte imajo prednostni dostop do trga dela.
Če želi državljan EU/EFTA živeti in delati v Švici, lahko prosto vstopi v državo, vendar potrebuje delovno dovoljenje.
Posameznik bo moral najti zaposlitev, delodajalec pa prijaviti zaposlitev, preden posameznik dejansko začne z delom.
Postopek je olajšan, če novi rezident ustanovi švicarsko podjetje in je pri njem zaposlen.
EU/EFTA ne deluje
Ta postopek je za državljane EU/Efte, ki želijo živeti, a ne delati v Švici, razmeroma preprost.
Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:
- Imeti morajo dovolj finančnih sredstev za življenje v Švici in zagotoviti, da ne bodo odvisni od švicarskega blaginje
IN
- Sklenite švicarsko zdravstveno in nezgodno zavarovanje ALI
- Študente mora sprejeti ustrezna izobraževalna ustanova pred vstopom v Švico.
| Državljani držav zunaj EU/EFTA |
Nečlanice EU/EFTA-delujoče
Državljani tretjih držav lahko vstopijo na švicarski trg dela, če so ustrezno usposobljeni, na primer vodje, specialisti in tisti z višjo izobrazbo.
Delodajalec mora pri švicarskih organih zaprositi za delovni vizum, medtem ko delavec zaprosi za vstopni vizum v svoji domovini. Delovni vizum bo posamezniku omogočil življenje in delo v Švici.
Postopek je olajšan, če novi rezident ustanovi švicarsko podjetje in je pri njem zaposlen.
Izven EU/EFTA-Ne deluje
Državljani tretjih držav, ki niso članice EU/EFTA in nimajo plačljive zaposlitve, so razdeljeni v dve kategoriji:
- Starejši od 55 let;
- Za švicarsko dovoljenje za prebivanje se morate prijaviti pri švicarskem konzulatu/veleposlaništvu iz njihove države stalnega prebivališča.
- Predložite dokazila o ustreznih finančnih sredstvih za preživetje v Švici.
- Sklenite švicarsko zdravstveno in nezgodno zavarovanje.
- Pokažite tesno povezavo s Švico (na primer: pogosta potovanja, družinski člani, ki živijo v državi, preteklo prebivališče ali lastništvo nepremičnine v Švici).
- Izogibajte se pridobivanju zaposlitve v Švici in v tujini.
- Mlajši od 55 let;
- Dovoljenje za prebivanje bo odobreno na podlagi "prevladujočih kantonalnih interesov". To je na splošno enako plačilu davka na predvideni (ali dejanski) letni dohodek med 400,000 in 1,000,000 CHF in je odvisno od številnih dejavnikov, vključno s posebnim kantonom, v katerem posameznik živi.
OBDAVČITEV
- Standardna obdavčitev
Vsak kanton določa svoje davčne stopnje in na splošno uvaja naslednje davke: dohodek, neto premoženje, nepremičnine, davek na dediščino in darila. Posebne davčne stopnje se razlikujejo glede na kanton in so med 21% in 46%.
V Švici je prenos sredstev ob smrti na zakonca, otroke in/ali vnuke v večini kantonov oproščen davka na darila in dediščino.
Kapitalski dobiček je na splošno neobdavčen, razen v primeru nepremičnin. Prodaja delnic družbe je eno od sredstev, ki je oproščeno davka na kapitalski dobiček.
- Pavšalna obdavčitev
Pavšalna obdavčitev je poseben davčni status, ki je na voljo rezidentom, ki niso švicarji in nimajo dohodka v Švici.
Stroški življenjskega sloga davkoplačevalca se uporabljajo kot davčna osnova Namesto njegov/njen svetovni dohodek in bogastvo. To pomeni, da ni treba poročati o učinkovitih svetovnih zaslužkih in sredstvih.
Ko bo davčna osnova določena in dogovorjena z davčnimi organi, bo zanjo veljala standardna davčna stopnja, ki velja v tem kantonu.
Posameznik lahko zaposli zunaj Švice in izkoristi švicarsko pavšalno obdavčitev. Prav tako se lahko izvajajo dejavnosti v zvezi z upravljanjem zasebnega premoženja v Švici.
Državljani tretjih držav (zunaj EU/EFTA) morajo plačati višji pavšalni davek na podlagi "prevladujočih kantonalnih obresti". To je na splošno enako plačilu davka na predvideni (ali dejanski) letni dohodek med 400,000 in 1,000,000 CHF in je odvisno od številnih dejavnikov, vključno s posebnim kantonom, v katerem posameznik živi.
Dodatne informacije
Če želite dodatne informacije o selitvi v Švico, se obrnite na Christine Breitler v pisarni Dixcart v Švici: advice.switzer@dixcart.com
